Večerja z velenjskim zvezdnikom ga je prepričala za igranje rokometa

V letošnji sezoni bo madžarski Csurgo znova igral s kopico slovenskih legionarjev. Poleg Gregorja Potočnika, Klemna Cehteta ter Boruta Ošlaka, je eden izmed nosilcev tudi Rok Zaponšek, ki ima zelo zanimivo anekdoto o prvih rokometnih začetkih.

Reprezentančni vratar je rokometno pot začel pri domačem Gorenju Velenju. Rok Zaponšek je eden tistih mladih vratarjev, ki se je izkazal v vseh mlajših kategorijah velenjskega kluba, poleg tega pa je bil ves čas tudi del reprezentančnih akcij mlajših kategorij.

Rok je po nekaj sezonah posoje v druge klube (RK Sevnica, MRK Krka, RK Slovenj Gradec 2011) in majhni minutaži v domači članski ekipi v sezoni 2015/2016 dobil pravo priložnost in se izkazal na številnih prvoligaških srečanjih.

Član madžarskega prvoligaša Csurga je že od lanske sezone, a kot pravi, se tam odlično počuti. Če ne bo presenečenj, utegne Csurgo zapustiti že po koncu te sezone in se napotiti v Francijo ali Nemčijo.

Kakšna se vam zdi ekipa v letošnji sezoni?

Ekipa je v tej sezoni zelo dobra. Na vsaki poziciji imamo po dva ali celo tri kvalitetne igralce. Že lansko sezono smo dobro igrali, letos pa smo se okrepili še s štirimi novinci in imamo zares velike možnosti rotacije in držanja visokega ritma skozi celo tekmo.

V ekipi je kar nekaj igralcev s področja nekdanje skupne države Jugoslavije, natančneje kar devet. Ali je to za vas ena izmed prednosti?
Zagotovo, da je to prednost, saj 9 igralcev govori “ po naše” in n iti nimam takšnega občutka, da sem v tujini. Csurgo je zelo majhen kraj in zato se tudi izven igrišča veliko družimo med sabo, saj smo tako še bolj povezani.

Kako se je začela vaša rokometna pot?
Šest let sem treniral nogomet, vendar sem zelo rad hodil z očetom na rokometne tekme, ker je rokomet v Velenju na prvem mestu. Nato sem osvojil nagradno igro in odšel na večerjo z izbranim rokometašem Gorenje. Izbral sem Momirja Ilića, ki mi je še danes vzor in po tej večerji mi je naredilo dokončen klik, da sem se odločil za rokomet.

Koliko je bila za vas pomembna tista dvoletna avantura na kaljenju v prvi ligi, sprva v Sevnici in nato pri novomeški Krki?
Sigurno je bila zelo pomembna. Tam sem dobil minute na prvoligaškem parketu. Preskok iz mladincev k članom je najtežji in sigurno je lažje to narediti na terenu, kot bi v Velenju sedel na klopi.

Sledil je čas za velike izzive in vrnitev v Gorenje Velenje. Kako ste vse skupaj sploh doživljali?
Ko sem se vrnil nazaj, sem imel vlogo tretjega vratarja in sem bil naslednji dve sezoni sploh vesel, da sem se znašel v kadru, čeprav se to ni velikokrat dogajalo. Zadnji dve leti pa sem imel vlogo drugega čuvaj mreže v Velenju in nisem bil zadovoljen z minutažo, hkrati sem želel spremembo okolja. Za odhod v Csurgo sploh ne obžalujem, saj se je za zdaj pokazal prestop kot zadetek v polno. Imam odličnega trenerja vratarjev, dobre pogoje za razvoj in vesel sem na Madžarskem.

Ali so bili ti obračuni v SEHA ligi in EHF Ligi prvakov eden izmed dejavnikov za prestop v Csurgo?
Sigurno, da mi je zelo pomagalo, ker so tekme v obeh tekmovanjih na visokem nivoju. Hkrati se vsak teden srečuješ z vrhunskimi igralci in le tako napreduješ.