Talant Dušebajev od blizu. Eden na enega.
Ondan sem naletel na kakih 25 let stare posnetke revijalne tekme, na kateri je sodeloval tedaj še cvetoči igralec Talant Dušebajev. Gospod je bil srednji zunanji, resnična Klasa z veliko začetnico, desetka v najplemenitejšem pomenu te številke. Znalec.
Blagovna znamka 80 in 90 let
Dve osvojeni ligi prvakov, dva naslova za najboljšega igralca planeta in dve bronasti olimpijski kolajni še zdaleč ne izpričajo vse njegove žlahtnosti. Na srečo milenijcev, ki ga niso mogli gledati v živo in po TV, so modreci izumili YouTube.
Rokometna ikona, legenda, znamka 80 in 90 let. Kot trener je klubsko Evropo pokoril štirikrat. Zdaj odhaja na svoj šesti F4. In, ja, njegova ekipa je izločila in na prvi tekmi snedla vse pariške superstarje, najpremožnejšo ekipo na svetu.
Klepetal sem s kar nekaj uglednimi trenerji, tudi z njim enkrat že, ampak Talant resnično naredi ekstra vtis. Imel sem imeniten privilegij, da sem ga lahko opazoval in se pogovoril z njim v njegovem revirju.
Telo, glava in duša
Že na treningu se vidi njegova neverjetna energija v komunikaciji z igralci, kazanju vaj, korigiranju napak, pretakanju svojih idej v glave in ude igralcev. To je neka posvečenost športu s telesom, glavo in dušo.
Doma, z ženo in sinovoma, je seveda drugačen kot na igrišču oziroma ob njem. Čeprav je našel tudi vzporednice med ekipo in družino.
Na igrišču vedno želim zmagati, doma pa je drug svet. Žena in otroka mi v življenju pomenijo največ. Na igrišču sem neposreden do vsakogar. Igralci so zame kot bratje ali sinovi.
Foto: Lojze Grčman/ŠD Šport
Vsak dan na fitnesu
Lani je objel abrahama. A videti je pripravljen bistveno bolje kot kak 20 ali še več let mlajši dečko od njega. Da, Talant Dušebajev je na fitnesu vsak dan. In to se mu zdi povsem samoumevno! A se čudite, da je potem sposoben takih norčij?
Moram biti zgled igralcem, ne smem se zapustiti, njim naročati, kaj vse naj delajo, sam pa ne skrbeti za zdravje in formo.
Pravila
Rokomet, šport s tako ogromnim potencialom, je v slabi formi s pravili oziroma stopnjo njihove ekzaktnosti. Ogromno interpretacij dogodkov na igrišču je tako nekaj vsakdanjega.
Kot prvi korak bi odpravil igro 7 na 6. To je zame največja napaka in največji problem.
Je pa v Kirgiziji rojeni trener, ki je zaradi rušenja ideologij in mej na začetku devetdesetih let v karieri igral tako za Sovjetsko zvezo kot Skupnost neodvisnih držav in Rusijo kot kasneje za Španijo, kjer se je ustalil, skeptičen do ideje o uvedbi omejenega napada. Meni, da nekaterih problemov “ura” ne bi rešila.
Otroka v ekipi in celjska rokometna univerza
Njegov starejši sin Alex se je kalil v Vardarju in z njim tudi osvojil evropski naslov, mlajši Dani, ki si je na svetovnem prvenstvu žal huje poškodoval koleno, je bil lani v Celju.
Foto: Lojze Grčman/ŠD Šport
Za Danija je bilo koristno, da je za eno leto odšel v drugo državo, spoznal drugačno kulturo, igral v ligi prvakov in ligi Seha. To je bil dotlej največji korak zanj. Podobno je bilo z Brankom Vujovićem. Celje je eden tistih klubov, ki je za mlade igralce kot univerza.
Veliko da na odnose z igralci. V času, ko je ekipa skupaj, a ni na igrišču, je distanca do njih bistveno skrajšana. Posvečeni viri pravijo, da za zapahnjenimi vrati garderobe včasih zna biti glasno, javno udrihanje po igralcih pa pri njem ni praksa.
Očaran nad slovenskim športom
Talant, ki je nad kakovostjo, množičnostjo in razvejanostjo slovenskega športa povsem očaran, je v preteklosti delal z Alešem Pajovičem, Urošem Zormanom, Sergejem Rutenko, Deanom Bombačem, zdaj pa z Blažem Jancem. Da bo njegov pomočnik Uroš Zorman, s katerim sta skupaj osvojila tri evropske naslove, se je odločil z lahkoto.
Uroš ve, kaj zagovarjam in kaj iščem v rokometu, zato je bila zame odločitev zelo lahka. Vprašal sem ga in on je bil vesel. Res je lepo delati s človekom, ki me rokometno razume praktično 100%.
S Kielcami tretjič na F4
Nanizal sem ogrlico argumentov, zakaj so se Kielce pod njegovim vodstvom še tretjič – skupaj četrtič – uvrstile na F4 lige prvakov, čeprav z manj izkušeno in drznem si zapisati cenejšo ekipo kot v preteklosti, ki jo za nameček klestijo še poškodbe predvsem zunanjih igralcev.
A Dušebajev ima sistem, občutek za izbiro sodelavcev in selekcijo ekipe. Ter, morda najpomembnejše, zaupanje šefa. Po osvojeni evropski kroni leta 2016 so poljski prvaki v naslednjih dveh sezonah namreč izpadli v osmini finala in četrtfinalu.
A če se je vmes poslovil od dveh reprezentanc, se od kluba, kjer je oddelal že eno petletko, ni. Zato bo čez en mesec lovil svoj peti trenerski naslov v ligi prvakov.
Se lahko kaj naučimo? Pravzaprav je vprašanje nesmiselno …
