Na četrtkovi Rokometni simfoniji je bil skorajda ves čas z nasmeškom na obrazu, saj je vendarle dočakal tako pričakovano poslovilno tekmo Uroša Zormana in Luke Žvižeja. Z obema je preživel lep del kariere, v intervjuju za naš portal pa ni skrival želje po selitvi v Slovenijo.
Od zlatih časov celjskega rokometa, kjer je kot eden izmed glavnih nosilcev prevladoval tudi Sergej Rutenka, je minilo že 15 let. Pivovarji so v legendarni sezoni 2003/2004 nastopili celo v velikem finalu EHF Lige prvakov in z zmago nad nemškim velikanom Flensburgom pokorili celotno Evropo.
Sergej Rutenka je nedvomno eden največjih ljubljencev celjskih in slovenskih rokometnih navijačev. To je dvorana Zlatorog potrdila tudi ob njegovem prihodu na teren. Belorus je v Slovenijo pripotoval leta 2000 iz vrst domačega Minska in okrepil vrste Gorenja Velenja. Sezono kasneje je prestopil v Celje Pivovarno Laško in s slednjim nizal izjemne rezultate do leta 2005. Obenem je nastopil tudi za slovensko izbrano vrsto in se leta 2004 veselil drugega mesta na turnirju stare celine. Slovenski dres je oblekel 56-krat ter dosegel 308 zadetkov.

Kakšni so
bili prvi vtisi po povabilu na Rokometno simfonijo?
Potem ko sem prenehal igrati rokomet, je
bila Rokometna simfonija šele prva tekma po koncu igralske kariere. Dobival sem
ogromno povabil za igranje na raznih veteranskih turnirjih, ampak nisem želel
tvegati. V karieri sem imel srečo, da nisem imel veliko težav s poškodbami.

Kako ste se veselili tekme z Zormanom in Žvižejem?
Od povabila Uroša in Luke nisem mogel skrivati izjemnega veselja. Toliko sem bil vesel, da sem šel trenirati dva meseca in pol, da bi bil vsaj kondicijsko pripravljen v dobrem stanju.
Nam lahko morda zaupate kakšno izmed anekdot z dvema rokometnima legendama?
Ogromno je anekdot, ampak niso za javnost.
Kje trenutno delujete?
Zaenkrat živim v Belorusiji, ampak imam veliko željo, da se preselim v Slovenijo.
Ali se morda želite vrniti v Slovenijo?
V življenju sem imel ogromno vzponov in padcev, pa tudi nepričakovanih situacij. Zato bom rekel, da v življenju nikoli ne reci nikoli. Vse je možno!

Ter še za konec, kaj pa bi želeli sporočiti bralcem našega portala ŠD Šport?Želel bi bralcem zaželeti veliko sreče in zdravja. Naj navijajo in podpirajo svoje igralce ter ekipe. Vsakič ima domača ekipa enega igralca več, kot domačo publiko.

