Pred ciklonom reprezentančne mrzlice, ki nas bo dokončno zajel v teh dneh, se želim še za hipec ustaviti na nekaj dogodkih iz preteklih tednov, ki so – oni ali njihovi akterji – oplemenitili zgodovino rokometne igre na Slovenskem.

Poslovil se je mojster. Pri 38 letih je Uroš Zorman, lik s štirimi naslovi evropskega klubskega prvaka in srebrno kolajno z evropskega prvenstva rekel, da je dovolj. ZUT, Zorro, Zoki, Urke in kolikor je bilo še njegovih ostalih nadimkov, bo pomočnik Talanta Dušebajeva v Kielcah. Reprezentanca bo počakala. Za zdaj …

Prav se mi zdi, da delim ta video izpred dobrega leta, ko se je poslovil od reprezentance. Ljubljančan, ki so mu aplavdirale in skandirale Stožice. Dlake so šle pokonci.

Ali pa tale drugi posnetek iz pozne pomladi 2016, ko je na reprezentančni zbor prinesel svežo medaljo, potem ko je ligo prvakov na epski način osvojil še četrtič.

Facebook stran bloga Rokometastično:

https://www.facebook.com/LGrcman/

Vidova sezona

To je “predhodni” slovenski naslov pred letošnjim, ko je ligo prvakov zavzel Zormanov kapetanski naslednik v reprezentanci Vid Kavtičnik. Da je Montpellier za sabo pustil vse te silne milijone in superzvezdnike, je res impresivno.

In se mi zdi, da morda Vidov drugi evropski naslov, ki smo ga pospremili tudi na Aletei, v slovenskem občestvu ni dobil tako močne zaznamovanosti, kot bi si zaslužil. Če posebej glede na njegovo zgodbo in zgodovino. Seveda pa ne dosežek, ampak presežek ni bil spregledan.

Zgledni profesionalec, zgledni boter

Na Aletei pa sem pisal tudi o Blažu Jancu, ki je tako kot Dean Bombač in Zorman osvojil poljski naslov. Fant, ki je formula ena na slovenskem desnem krilu, je poleg zglednega športnika in profesionalca tudi zgledni boter.

Simbolizira odličnost slovenskih legionarjev, tudi tistih iz mlajše generacije. Ti podaljšujejo pogodbe v uglednih tujih klubih, kot na primer trojica iz Picka. Zdaj pa naj “samo” še padejo Madžari!

Več rokometnih vsebin na: