Connect with us

EHF Liga prvakov

16 let nazaj: Celje na vrhu Evrope!

Foto: Arhiv Slavka Kolarja/ŠD Šport

16 let nazaj: Celje na vrhu Evrope!

Preteklo je že šestnajst let, odkar so rokometaši Celja Pivovarne Laško stopili na sam vrh evropskega klubskega rokometa in tako ustvarili enega največjih slovenskih uspehov v športni zgodovini.

To je še vedno uspeh, ki ga ni uspela preseči nobena slovenska ekipa v športih z žogo. Osvojiti naslov evropskega klubskega prvaka je nekaj čudovitega, neprecenljivega, a hkrati je v takšen uspeh potrebno vložiti ogromno truda in volje. Takšen podvig v teh časih je še kako nemogoč, glavni razlog pa predvsem znane ekonomske razmere.

Celjski juriš na vrh Evrope

Pokojni Miro Požun je bil eden izmed najzaslužnejših za evropski naslov Celjanov. Foto: Slavko Kolar/ŠD Šport

V zgodovinski sezoni celjskega rokometa dirke proti evropskemu naslovu ni pričakoval nihče. Pivovarji so imeli ogromno možnosti že pred čarobno sezono 2003/2004, a vedno se je kaj zalomilo. V istem letu, ko so se prve medalje na velikih tekmovanjih veselili slovenski rokometaši, pa je tudi Celjanom vendarle uspelo.

Kar petkrat se jim je pred tem uspelo uvrstiti med najboljša štiri evropska moštva, 24. aprila 2004 pa je na severu Nemčije prevladal znameniti vzklik “Celje, Celje” in slavje se je po zmagi nad Flensburgom lahko pričelo!

Postava Celja Pivovarne Laško ob naslovu EHF Lige prvakov: Dejan Perić, Gregor Lorger, Renato Vugrinec, Jure Natek, Uroš Zorman, Sergej Rutenka, Miladin Kozlina, Nenad Bilbija, Matjaž Brumen, Žikica Milosavljević, Dino Bajram, Marko Oštir, Edvard Kokšarov, Miha Gorenšek, Klemen Štruc, Urban Stopar, Saša Mikanovič, Aljoša Rezar; trener Miro Požun, športni direktor Slavko Ivezič.

Edvard Kokšarov je v Celju preživel kar 12 let. Foto: Arhiv Slavka Kolarja/ŠD Šport

Ekipa je pod taktirko izkušenega, a zdaj pokojnega Mira Požuna, kazala izvrstne predstave. V vratih je navduševal ikona kluba Dejan Perić. Ne moremo pozabiti nevarne zunanje linije Rutenka-Zorman-Vugrinec, pa seveda krilnega dvojca Kokšarov-Milosavljević. Na klopi so se tedaj znašli še Nenad Bilbija, Jure Natek, Matjaž Brumen, Miladin Kozlina, Dino Bajram in Aljoša Rezar. Zdaj z leti delujejo precej izkušeno, pred dobrim desetletjem in pol so bili z nekaj izjemami mladi in nadarjeni fantje.

Nižji proračun in drugačna vizija

Tribune celjskega Arene Zlatorog so vsako evropsko tekmo zelo dobro napolnjene. Foto: Dominik Pekeč/ŠD Šport

Sezono kasneje se je v Zlatorogu sicer še igralo polfinale, nato pa močan padec in precejšnje krčenje proračuna. V prihodnje so kar nekajkrat padali velikani, tudi z desetkratnim večjim proračunom, a vizija se je v knežjem mestu precej spremenila.

Seveda je najpomembnejše, da Celjani postavijo vzdržno organizacijsko in finančno strategijo ter s pešajočim gospodarskim stanjem še naprej poudarjajo vrednost stabilnega vira financiranja, ki je med ključnimi za preživetje kluba.

Pokrovitelji so še kako pomemben del športa. Slovenci nismo veliki in premožni, a z znanjem postorimo marsikaj. Več medsebojnega dogovarjanja in sodelovanje bi prineslo do večje in boljše in konkurence in ne prirejanja prvenstev v tem, kdo bolje popljuva sosedove dosežke.

Glavni urednik rokometnega portala ŠD Šport

https://www.facebook.com/lindapskmdoo/

More in EHF Liga prvakov