V trenutni situaciji je zelo težko napovedovati, kakšne bodo posledice pandemije novega korona virusa pri rokometnih klubih v Sloveniji. Ni dvoma, da se je večina znašla v nezavidljivem finančnem položaju, a glede na trenutno denarno stanje številnih rokometnih kolektivov gre pričakovati zmago v boju s finančnim rakom.

Zadnja gospodarska kriza je na slovenskih rokometnih igriščih pustila ogromne posledice. V obdobju 2007 – 2013 se je z žalostnim koncem moralo sprijazniti kar osem moških rokometnih klubov, hkrati je bil na robu bankrota tudi ženski klub Olimpija. Kako se bodo klubi soočili s prihajajočo gospodarsko krizo?
Vse skupaj se je začelo že v letu 2004, ko so odlične evropske uspehe ljubljanskih Prul pokvarili dolgovi. Časi, ko je v prestolnici igralo kar nekaj slovenskih reprezentantov, dodani so bili le trije srbski in hrvaški rokometaš in klub se je pod vodstvom izkušenega Kasima Kamenice povzpel vse do polfinala EHF Lige prvakov, v sezoni 2001/2002 celo slavil naslov državnega prvaka, a zaradi hudih finančnih težav leta 2005 dokončno ugasnil.

Pred propadom je bil tudi ribniški rokomet, ki je imel do prihoda predsednika Marka Obrstarja kar 80 tisoč evrov dolga. Obrstar je poplačal dolgove v pičlih dveh letih, od 2008 dalje pa je po prihodu generalnega pokrovitelja Rika stabilen prvoligaš.
Prvi izmed klubov, ki niso uspeli preživeti gospodarske krize, je Velika Nedelja. Slednja je morala predčasno izstopiti iz tekmovanja v sezoni 2006/2007. Leto kasneje sezone ni morala zaključiti niti Nova Gorica, ki je propadla zaradi umika glavnega sponzorja. Prav tako se je na žalostni način poslovil kozinski Gold Club. Nato se je z rokometne scene za nekaj časa umaknil tudi trboveljski Rudar, ki je imel pred stečajem še kako dobro zasedbo, nato pa jo moral razpustiti. V letu 2011 krizi nista bila kos tudi Škofja Loka ter Slovenj Gradec in oba pričela novo zgodbo v tretji ligi. V tem času je bila pred propadom tudi ženska ekipa Olimpije, in sicer v sezoni 2012/2013 zaradi hudih finančnih težav in visokoletečih ambicij razpustila prvo ekipo. Po prihodu Aleša Vebra klub deluje z dobrim rokometnim podmladkom.
Ena izmed žalostnih zgodb je tudi bankrot slavnega Cimosa. Koprski klub, ki je v sezoni 2012/2013 igral celo v četrtfinalu EHF Lige prvakov in kar nekajkrat prekrižal načrte tako velenjskemu Gorenju kot Celju Pivovarni Laško, je zaradi slabe finančne kondicije zabredel v stečaj.
Še kako dobro pa se lahko spomnimo zgodbe ljubljanskega Slovana. V sezoni 2011/2012 je bil po izpadu iz prve lige po besedah takratnega predsednika Marjana Goriška le s štirimi igralci na uvodnem avgustovskem treningu. Gorišek je nato postavil klub na noge in mu delno zagotovil stabilnost pred bankrotom, a v nadaljevanju so t.i. evropske ambicije kasnejšega direktorja Staneta Ostreliča klub spravile v vnovične dolgove. Zdaj se klub s Kodeljevega drži v dokaj uspešni finančni kondiciji, ekipo pa večinoma sestavljajo nekateri domači izkušeni igralci ter študenti.
Kako v prihodnje?

Ni dvoma, da bodo tudi v tokratni gospodarski krizi posledice ogromne. V primerjavi s prejšnjo krizo je tokrat prednost, da klubi z igralci in zaposlenimi nimajo podpisanih pogodb, ki vsebujejo pretirano visoke zneske. Tudi Celjani bodo morali znižati plače, pri Gorenju bodo nižali proračun, medtem ko tretjeuvrščeni Trimo denimo računa na pomoč države.
Večina klubov ima generalnega pokrovitelja, zato bodo posledice nekoliko manjše. Ni pa znano, kako se bodo s krizo soočili pri Dobovi, ki je letos presenetila s petim mestom v državi, a v ozadju nima donosnega sponzorja.
