Nekdanji slovenski rokometni reprezentant Nenad Stojaković ima že dolga leta težave s hrbtenico, ki ga je celo spravila na invalidski voziček. Potem ko je že kazalo, da bi uspel brez težav hoditi, ga je pri tem zaustavila nova bolezen. A legendarni Nešo se ne bo predal in še naprej igral rokomet, a na invalidskih vozičkih.
Nenad Stojaković je bil izjemen vsestranski športnik. Poleg rokometa se je preizkusil v atletiki, suvanju krogle, odbojki, nato pa k svoji prvinski ljubezni rokometu. Igral je v Trbovljah, Trebnjem, Dobovi in seveda z reprezentanco leta 1993 na sredozemskih igrah osvojil prvo kolajno v zgodovini.
Poškodba hrbtenice mu povzroča težave že dolga leta, zato je pristal na invalidskem vozičku. Veliko napora in truda je bilo pri zbiranju sredstev za operacijo v Švico in VENDARLE JE USPELO! Stojaković je uspešno prestal operacijo in celo naredil že par korakov. A potem je sledila nova težava…
Med rehabilitacijo, kjer je zelo okrepil tudi mišice, so legendarnemu rokometašu odkrili sladkorno bolezen. Izkazalo se je, da so vse tablete, analgetiki, naredile svoje. Jemal jih je, da je premagoval bolečine, najhujše so bile in ostale v desni nogi. Po nasvetu zdravnice jih je opustil, da mu ne bi odpovedala ledvica. Ker je bilo manj tablet, je zmanjšal obseg hoje in kot edina rešitev se je pojavil – voziček,« so zapisali pri Slovenskih novicah.
Kljub temu ni obupal. »Nadaljujem svojo rokometno zgodbo. Nekaj časa je trajalo, da sem si uredil status invalida in prešel iz neinvalida na voziček. Življenje gre naprej, predvsem pa je treba najti smisel v njem,« je za Slovenske novice dejal Nešo, ki je že odigral svojo prvo uradno tekmo za slovensko rokometno reprezentanco na invalidskih vozičkih.
PRAVILA ROKOMETA NA VOZIČKIH:
Rokomet na invalidskih vozičkih igrata v polju ekipi s po šestimi igralci, vključno z vratarjem. V ekipi je največ 12 igralcev, med njimi najmanj tri igralke. Igra se z žogo številka 2, gol je širok tri metre, visok pa 1,7 metra. Tekma traja dvakrat po 25 minut.
Bravo, Nešo!
