Uroš Bregar, nekdanji rokometaš, že nekaj let zapored velja za prvo ime ljubljanskega Krima ter ženske članske izbrane vrste. Njegov cilj je samo eden, vrniti ženski rokomet na pota stare slave.

Enainštiridesetletni Ljubljančan Uroš Bregar je dokaj hitro končal igralsko kariero. Precej mlad se je podal v trenerske vode. Zadnjih nekaj let deluje v Krimu in pravi, da je več kot zadovoljen.

Svojo prvo trenersko priložnost je dobil prav pri Krimu, nato se podal v Makedonijo, kjer je bil pomočnik ženskega Vardarja, kasneje prevzel dirigentsko palico madžarskega Vacuja, od februarja 2016 pa neprestano vodi Tigrice. Bregar je pred dobrim desetletjem vodil tudi moško ekipo Grosuplja v 1.B ligi.

»Tu sem se razvil. Tako osebnostno, kot trenersko. Zato si s to ekipo toliko bolj želim narediti velik rezultat,« je v intervjuju za klubsko spletno stran dejal Bregar.

Skromno, a hrabro v EHF ligi prvakinj

Ženski serijski državni prvak iz prestolnice že vrsto let nastopa v najelitnejši fazi tekmovanja stare celine. Krimovke tudi letos kažejo solidne rezultate. Po petih odigranih tekmah jih lestvica s tremi točkami uvršča na sedmo mesto, z malce športne sreče pa bi se lahko zavihteli višje.

Letos mineva 20 let od prve osvojitve lige prvakinj. »Tedaj sem bil tudi sam vpleten v ta uspeh kluba. Saj smo bili med januarjem in majem “sparing” partnerji in pripravljali ekipo. Trenirali smo tri- do štirikrat tedensko. Takrat se je, kot radi rečemo v športu, enostavno vse »poklopilo«. To bi bilo možno tudi danes, a z drugačnim pristopom. Pripeljati bi bilo potrebno kakovostne Slovenke, ki igrajo v tujini, jim priključiti nekaj mladih ter nekaj perspektivnih tujk. Ob ugodnem žrebu in z malo sreče bi se tako spet lahko izšlo,« je o ciljih in načrtih za prihodnost dodal Bregar