Mladi so slovenska prihodnost, on ne sme biti slovenska preteklost

Odkljukani sta dve tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Odkljukani. To je to. Nisem pričakoval zmag za 20 golov, ker se te redko dogajajo, tudi če gre za podčrtane favorite in jasne obstrance.

Lepo je bilo po tisti (pol)incidentni tekmi z Madžari v Kopru spet videti zdravega Mateja Gabra v reprezentančnem dresu. Pa Nika Henigmana in Maria Šoštariča, ki ima res smolo, da ima Slovenija na desnem krilu kaviar izbor igralcev. In še nekdo se je vrnil.

Nanj sem pomislil že poleti, v že omenjenem – dovolite mi hrvatizem, prosim – duelu z Madžari. Ker jih je enkrat v Velenju že poslal v Mladost po čevape. Ja, Dean Bombač je bil eden avtorjev blitzkriega v zadnjih 10 minutah povratne tekme kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2015. Ni pomagal doseči le tega, ampak je Katar za sabo potegnil tudi uvrstitev na olimpijske kvalifikacije, ki jih je Slovenija končala triumfalno, ter posledično zelo lepo šesto mesto v Riu.

Tam je Deki tudi nazadnje igral za Slovenijo. Potem se je začelo. Pred SP v Franciji se je poškodoval, čez nekaj mesecev spet. Nato so sledili selektorjevi očitki o slabši formi v Kielcah. Pod zastavo so bili klicani bistveno mlajši in znatno manj izkušeni fantje. In ne, niti slučajno nimam nič proti njim. Mlade nade so prihodnost. Morajo biti.

Bombač pa ni in ne sme biti preteklost slovenske reprezentance. Vujović je ob nastopu službe pred dobrimi tremi leti dejal, da ne bo več igranja z dvema srednjima. Ampak to še vedno obstaja. In ni nič slabega. Zakaj Slovenija ne bi izrabljala svojih adutov, hitrosti in tehnične prefinjenosti? Seveda v kombinaciji tudi s klasičnimi šuterji, ki enostavno morajo biti in delovati in včasih mimo vrat poslati tudi kakšno žogo več.

Več rokometnih vsebin na:

Torej, na Bombača, ki je vrnitev v reprezentanco doživel po renesansi v Picku,  sem se spomnil v madžarskem kontekstu, vprašajoč se, ali je bil dejansko RES preslab za reprezentanco. Ne, Latvija in Estonija nista top testa, ampak nekatere stvari so bile vidne z letala.

Bombač odpira prostor, išče pivota, beke, krila, zabija iz igre in penale, jih izsiljuje. Ima rokometni gušt, pozitivno predrznost … En detalj iz Estonije: v drugem polčasu je enkrat z žogo odšprintal od svojega šesterca do nasprotnega deveterca, se vmes znebil dveh igralcev in asistiral na krilo. Lahek gol. Lepa.

Slovenija ga potrebuje, tako kot Marka Bezjaka in Vida Kavtičnika in še koga. In tudi zato, ker je en, sicer odlični igralec, a reprezentančni penzionist že pred 30. letom dovolj in preveč.

Kot nihče niti Bombač ni konstantno v življenjski formi, ampak v vrhunskem rokometu je “nekaj” že doživel in odigral. Povsem nepametovalno mislim, da bi moral biti v širšem/ožjem izboru za ekipo. O zadnjih rezih pa odločajo okoliščine, kot so forma, zdravje, utrujenost …

Ko sem ravno pri tem: v dogovoru s selektorjem tokrat Kavtičnika in Bezjaka ni bilo. Da, tudi v rokometu se zgodi kakšna odpoved. Redko oziroma bistveno redkeje kot v preteklosti, ampak kdaj se. Se pa reprezentanti vsaj javljajo na telefon selektorju. Vedno. Tudi če se z njim ne strinjajo v vseh tezah. In ne zahtevajo sestankov le s predsednikom zveze.

Preberite si še:

Slovenci s slabšo predstavo vendarle ugnali Estonijo

PRESTOPNA BOMBA: Dean Bombač se vrača na Madžarsko!

Slovenci v drugem delu do zanesljive zmage proti Latviji